Priznam, pred Zakintosom sem bila v Grčiji nazadnje pred petnajstimi leti. Že sama misel na šolske počitnice me ponese v prostrano, prečudovito, z oljkami zasejano pokrajino. Z družino smo tam preživeli skoraj vsako poletje mojega mladostnega življenja. In tako je ta zgodovinska dežela postala del mene in za vedno tudi ostala z mano. Nič za to, da sem jo naslednjih 15 let zapostavljala in se, kot vsi mladi, zaljubila tudi v številne druge kraje, me je po vseh teh letih sprejela odprtih rok in začutila sem, da sem spet doma.
Čeprav nam je Prekmurcem morje najbolj oddaljeno, sem bila vedno zelo povezana z njim in kakorkoli ima Panonska ravnina posebno mesto v mojem srcu, sem si vedno želela živeti in delati ob morju. Splet okoliščin podkrepljen z veliko željo, »et voila«, postala sem Kompasova predstavnica na Mediteranu. Na katerem otoku bom delala sploh ni bilo važno, le da grem spet nazaj v Grčijo! Pristala sem ravno na Zakintosu, ki je bil že dolgo na mojem spisku želja. Naključje pa tako!
Zalih tihotapcev kar kliče po fotografiranju. Kot ena bolj fotogeničnih destinacij, se znajde na stenah sob ali ozadjih telefonov in računalnikov. Greh bi bil, če se ob prihodu ne bi slikali s trdno vsidrano ladjo. Posebno doživetje je odkrivanje Laganaškega zaliva, narodnega morskega parka, kamor se podamo z ribiško ladjo in našim grškim kapitanom, ki ve kje se nahajajo veličastne želve vrste Caretta caretta. Vsako leto glavate karete gnezdijo na teh obalah in menda se ustalijo le, kjer je morje kristalno jasno in čisto. Skozi kristalno vodo lahko vidite vse do tal, kako se vaše noge sprehajajo po morskem dnu. Laganaški zaliv in njegove številne jame, poleg želvam, zatočišče nudijo tudi drugim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.
Naš kapitan nas zapelje do Kerijevih jam, v bližini katerih zasidra ladjo, da lahko zaplavamo v eno izmed številnih jam ter opazujemo kako kombinacija sonca, morske vode in apnenca ustvarja čudovite modre in zelene odseve na stenah jam. Prevladujoča kamnina tukaj je apnenec in kjer se ta pomeša z vodo, daje občutek kopanja v nežni mehki kopeli, ki kožo poboža in ji vrne mladosten sijaj. Za zdravje pa se podamo v izvire žvepla na plažo Xigia. Mi se seveda podamo do enega manj obiskanega, ki ga poznajo zgolj lokalci in najizkušenejši kapitani.
Pravijo, da je Zakintos otok nasprotij. V nižinskem delu se letoviški kraji bohotijo s prostornimi, dolgimi, peščenimi plažami, medtem ko je druga stran hribovita in poraščena z bujnimi borovimi gozdovi, kjer se med številni klifi skrivajo čudovite, a z obale nedostopne plaže. Za pravo doživetje Zakintosa, je skorajda nujno obiskati katerega izmed zalivov z ladjico.
Otok ponuja toliko raznolikosti in nepozabno doživetje je tudi vožnja po simpatičnih grških cestah, po katerih se podamo na odkrivanje številnih peščenih in prodnatih plaž ter skalnatih zalivov. Zelo lep predel je polotok Vasilikos, kjer se je včasih kar težko odločiti na kateri plaži bi se ustavili, saj je vsaka nekaj posebnega.
Plaže so super, a do njih je treba priti. In če je prevažanje od točke A do točke B včasih lahko mukotrpno, je na Zakintosu pravo doživetje! Simpatične grške ceste ponujajo razglede zaradi katerih boste stalno na preži za kakšno obcestno postajo in z enim prstom na sprožilcu. Svetujem, da je vaš fotoaparat stalno prižgan. Zna se zgoditi, da vam pot kdaj prekriža lokalna favna, a vse to je del Grške izkušnje. Sprostite se, nasmejte in urno naprej do naslednjega trenutka, ki vam vzame dih.
Vožnja ne bi bila prava, če ne bi ulovili frekvence ene izmed lokalnih zakintoških radijskih postaj s popularno grško glasbo. Veter v laseh, glasba in vonj po mediteranu – kot bi bili v filmu! V poletnih mesecih to isto glasbo lahko slišite tudi v živo. Mogoče boste odkrili novo najljubšo skupino, ki bo slučajno igrala tudi na eni najbolj idiličnih koncertnih lokacij – amfiteatru pod hribom Bohali, ki se panoramsko dviga nad glavnim mestom in z lučmi obsijanim Zakintoškim zalivom.
Želim si, da bi vsak, ki želi na Mediteran, obiskal tudi Zakintos in doživel vse, česar z besedami ni možno opisati. Čeprav sem za nekaj časa na Mediteran pozabila in me je veliko bolj vleklo v svet in na bolj oddaljene destinacije, me je tukaj ponovno prevzel. Včasih me vprašajo ali se mi ne zdi predolgo ostati tukaj celo poletje in ko pomisliš, da ne boš doma več mesecev, se to lahko zdi dolgo obdobje, vendar iskreno povedano, tega otoka se ne moreš naveličati. Zakintos je postal moj drugi dom in želim si, da se poletje ne bi nikoli končalo.
Sonja Kramar
