Ko spremljam aktualne dogodke v ZDA, se mi pred očmi odvijajo pretekli obiski te dežele. Kakšna fantastična potovalna destinacija! Obiskal sem jo kar nekajkrat in z vsakim potovanjem me je vedno znova pozitivno presenetila. Podobe, ki sem jih pred tem spoznaval skozi filme in drugo popularno kulturo, so z obiskom dobile kar nekaj novih dimenzij – Ameriko sem začutil in zlezla mi je pod kožo.
Od urbano-hladnega vzhoda z vihravim in svetovljanskim New Yorkom, ki se nikoli ne ustavi in ki je s svojim mestnim utripom kulisa več kot 2/3 vseh ameriških filmov in serij, pa do bleščavega zahoda z zagorelo Kalifornijo, ki jo boža toplo morje Tihega oceana. Edinstven je tudi sever z mogočnimi jezeri, slapovi in planinami. A najbolj od vseh delov ZDA, to moram priznat, se mi je v spomin vtisnil ameriški jug. Preplet zgodovine, športa, glasbe, morske hrane, vonja po morju, mogočnih rek, brezčasnih pisateljev in njihovih del, edinstvene arhitekture… Vsak dan potovanja po jugu ZDA je drugačen, še bolj poln nepozabnih doživetij, bogatih zgodb ter čarobnih vonjav in okusov.
Obisk ameriškega juga sem pričel v Atlanti, ki je eno najbolj prometnih letališč na svetu. V mestu se nisem zadržal prav dolgo, saj za razliko od New Orleansa, Baton Rouge-a, Nashvilla in Memphisa ni tako zelo drugačna od drugih velikih mest ZDA. Zato sem ji hitro pomahal v slovo in se odpravil v smeri Nashvilla, da spoznam utrip najbolj glasbenega mesta ZDA. Na poti sem se peljal mimo kraja Chattanooga, ob tem pa si požvižgaval melodijo »Chattanooga Choo-Choo«. Mestece je ravno zaradi skladbe Glenna Millerja poželo slavo in postalo brezčasno. Pred Nashvillom sem se ustavil še v Lynchburgu in obiskal destilerijo Jacka Danielsa. Bolj kot sama pijača (saj veš, da sem kar dober poznavalec viskijev) me je zanimala zgodovina te blagovne znamke, a moram priznat, da so me okusi viskija s cimetom, jabolčnim ciderjem in medom uspeli presenetiti. Pravzaprav sem bil popolnoma navdušen!
Veš, kako pomembno vlogo v mojem življenju igra glasba, zato verjetno razumeš, da je bil Nashville eden izmed vrhuncev mojega obiska juga ZDA. Začel sem pri Country Music Hall Of Fame, muzeju v več nadstropjih, kjer sem se sprehodil skozi stoletje razvoja country glasbe. Elvisovi avtomobili in obleke, Roy Orbison in original plošče »In Dreams« (takoj se mi je pred očmi odvrtel prizor iz Lynchevega »Modrega Žameta«), pa pot skozi fascinantne življenjske zgodbe glasbenih velikanov – Johnny Cash in Hank Williams, pa Garth Brooks, ki je v 90ih letih country pripeljal na največje stadione ZDA. Bogastvo zvokov in zgodb me je popolnoma prevzelo, zato sem ga zvečer še dodatno začinil. Obiskal sem znamenito ulico Music Row, kjer se bari z živo glasbo prepletajo s trgovinami s škornji, kavbojskimi klobuki, inštrumenti in še čim. Dragi dnevnik, to je resnično glasbeni raj na Zemlji! Od rocka in popa, pa do countrya, bluegrassa, jazza… Celo en tip obstaja, ki ustvarja glasbo z zvokom brušenja kovinskega kontrabasa, ki ga je izdelal iz rezervoarja svojega tovornjaka. To moraš videt in doživet, da bi verjel.
Po cesti, imenovani »Blues Highway«, sem se seveda moral zapeljati. Območje je prežeto z ustvarjalci, glasbenimi dogodki ter miti in legendami. Osupljiva je legenda o kantavtorju Robertu Johnsonu, ki je za svoj uspeh sklenil dogovor s hudičem. Ta mu je uglasil kitaro tako, da je postal Johnson ena večjih legend bluesa, v zameno pa mu je Johnson obljubil svojo dušo. Zdaj, a je to bila dobra kupčija ali ne, preceni sam, dnevnik moj. A verjamem, da če ne bi jaz tako zelo verjel vsem mitom in legendam, bi bila skorajda malce neverjetna tale zgodba. Pod vtisom glasbene kupčije s hudičem sem prispel do Memphisa in se pred prihodom v mesto (jasno!) ustavil na Elvisovi posesti Graceland. Tam sem dobil intimen vpogled v življenje te glasbene legende, enega in edinega, kralja rock’n’rolla…, ki je z več kot milijardo prodanimi ploščami v tem pogledu še vedno najbolje prodajani glasbenik vseh časov. Njegov ekstravagantni življenjski slog dobi zelo jasno podobo skozi bogato zbirko oblek, avtomobilov in celo letal. Zlahka bi tam ostal cel dan, a moral sem obiskati še legendarni Sun Studios, kjer so svoje prve plošče posneli Elvis Presley, Roy Orbison, Johnny Cash ter številne druge glasbene legende. Vodnik Daniel je bil totalna raketa informacij, pa totalno vsestranski fant. Prav vse obvlada ta multipraktik! Na koncu sprehoda skozi glasbeno zgodovino nam je v studiu, kjer so snemali Hank, Johnny in Roy, na klavirju zaigral »Heartbreak Hotel«. Ko sem popolnoma ekstatičen že začel vzklikati, katere glasbene želje še imam – ‘’Prosim, Daniel, prosim, samo še »Ring Of Fire«, prosim, prosim…’’, pa me je kar na hitro poklopil v stilu, da bolj v stilu ne bi mogel. ‘’One Piece At The Time, prijatelj moj!’’ Aaaaa, noro!
V Vicksburgu sem se od blizu srečal z zgodovino državljanske vojne ZDA. Tu se je namreč odvijala ena najpomembnejših bitk med severom in jugom v 19. stoletju. Mestece nad reko Mississippi je resnično ohranilo šarm preteklih stoletij. Šarmantno južnjaško je bilo tudi moje prenočevanje, prespal sem namreč v eni izmed mogočnih vil, imenovani Cedar Grove. Prostorne sobe, škripajoče lesene stopnice, grški stebri na verandi… zdelo se mi je, da sem vstopil v filmsko kuliso. In ko sem se zvečer vračal iz mesta ter nad stavbo zagledal polno luno, sem samo še čakal, kdo in od kod bo skočil name. Jaaa, vem, preveč filmov in bujna domišljija! Vsekakor prenočišče, ki ga ne bom pozabil.
Komaj sem čakal, da prispem v New Orleans! Skozi neštetokrat pregledane filmske kadre ter še večkrat preposlušane skladbe sem si ustvaril romantično podobo mesta s širokimi ulicami, lesenimi stavbami z balkoni, mogočnimi vilami in parnikom na Mississippiju. In veš kaj – niti malo me ni razočaralo! Pred prihodom sem se povezal z lokalno vodnico, ki me je popeljala na celodnevni sprehod po ulicah mesta. Od vpliva Francozov in živahne Francoske četrti, Jacksonovega trga in trgovin, ki ponujajo vse za znamenito parado Mardi Grass, pa do mogočnih kolonialnih vil in vseprisotnega vuduja, ki sega v začetek 19. stoletja. Takrat je namreč Marie Laveau, zdravilka in herbalistka, postala vudu kraljica New Orleansa in je slavo te okultne vede ponesla po vsej Ameriki. Posebno doživetje New Orleansa je večerni sprehod po ulici Bourbon Street, kjer iz lokalov odmeva živa glasba, po ulici pa se sprehajajo večje in manjše parade. Najboljša lokacija za opazovanje je z enega od balkonov nad ulico, od koder v času znamenitega Mardi Grassa mečejo pisane ogrlice, ki jih mimoidoči na ulici zbirajo v posebne plastične posode. Svet zase, res… Saj ne vem, če lahko vse tole sploh vizualiziraš, a poskusi, neverjetno je!
Tudi hrana ameriškega juga je posebno doživetje. Rad imam morske jedi in tu sem se res do sitega najedel rakov, školjk in rib. Domačini jih najraje uživajo ocvrte, običajno pa jih tudi precej začinijo, kar je značilno za kajensko in kreolsko kuhinjo. Ena tipična jed je jambalaya, pečen riž z zelenjavo, rakci, klobaso, česnom, čebulo in kajenskimi začimbami. Mmm, res je okusen! Večkrat sem ga jedel, skoraj vsak dan. In še zdaj si ga včasih naredim doma.
Glede na to, da sem omenjal country in blues, ne morem mimo gospela, ki sem ga med svojim obiskom Tallahaseja doživel v svoji najbolj čisti obliki. Na nedeljsko jutro sem se namreč odpravil v eno izmed baptističnih cerkva, ki jih obiskujejo temnopolti. Skupaj s prijatelji so nas zelo lepo sprejeli in nas takoj vprašali, od kod prihajamo. Ko smo jim zaupali, da smo Slovenci, so bili popolnoma navdušeni, njihov pastor pa nas je med obredom še posebej lepo pozdravil. No, navdušenje je bilo obojestransko, saj takega obreda še nismo bili deležni. Ubrano petje črnskih duhovnih pesmi, spremljava celotnega ansambla s klaviaturami, kitaro in bobni, neverjetni glasovi… Edinstveno doživetje! Cerkev smo zapuščali brez besed in »po luftu« – kot bi lebdeli…
Še mnogo reči smo spoznali in doživeli na naši poti po ameriškemu jugu. Slavo slikovitega mesta Savannah je v svet ponesel Forrest Gump s svojo bombonjero na klopi v enem od mestnih parkov. Augusto obožujejo golfisti in ljubitelji glasbe Jamesa Browna. Pensacola pa je obmorski raj z dolgimi belimi peščenimi plažami. Da niti ne omenjam odličnega šopinga. Pa še in še…
Res, ZDA so neverjetno bogata potovalna destinacija in komaj čakam, da jih ponovno obiščem. Do takrat pa si bom zavrtel »Folsom Prison Blues« in pristavil vodo za riž. Oh, tudi kajenskih začimb, ki sem jih nabavil na tržnici Savannah (na škatli, mimogrede, je fotografija Forresta Gumpa in njegovih »shrimps« aka rakcev), mi bo kmalu zmanjkalo…
Kompasov Janez
